Ruina (zgodovina Ukrajine)

Ruina
Datum 29. junij 1659 – 16. maj 1686 Prizorišče Ukrajina Desnobrežna Ukrajina Levobrežna Ukrajina Osmanska Ukrajina Zaporoška Seč (Hortomilska Seč: 1638–1709) Izid Sporazum o večnem miru (1686) Delitev Ukrajine med poljsko-litovsko Republiko obeh narodov, Ruskim carstvom in Osmanskim cesarstvom Levobrežna Ukrajina s Kijevom in Zaporožje pride pod rusko oblast Desnobrežna Ukrajina prida najprej pod poljsko in zatem delno pod osmansko oblast
Udeleženci
Desnobrežna Ukrajina Republika obeh narodov	Osmanska Ukrajina (od 1669) Osmansko cesarstvo (od 1669)	Levobrežna Ukrajina Rusko carstvo
Poveljniki in vodje
Desnobrežni hetmani Pavlo Teterija Mihajlo Hanenko Jurij Hmelnicki	Osmanski hetmani Petro Dorošenko Jurij Hmelnicki Jurij Dukas	Levobrežni hetmani Ivan Brjuhovecki Demijan Mnogogogrešni Ivan Samojlovič

Ruina (ukrajinsko Руїна, latinizirano: Rujina) je zgodovinopisni naziv, ki je je uvedel kozaški kronist Samijlo Veličko (1670–1728) za politično stanje v Ukrajini v drugi polovici 17. stoletja.

Časovni okvir tega obobja se med zgodovinarji razlikuje.

• Nekaj zgodovinarjev, med njimi Nikolaj Kostomarov, šteje za ruino obdobje do leta 1663 do 1687, povezano s tremi hetmani, ki jih je v Levobrežni Ukrajini imenovala Moskva (Brjuhovecki, Mnogogrešni in Samojlovič).
• Drugi zgodovinrji štejejo za ruino obdobje od leta 1660 do 1687, se pravi od sklenitve Hudnovskega sporazuma, ki je privedel do razprtij v kozaški skupnosti.
• Boris Krupnicki ima za ruino obdobje 1657–1687, se pravi od smrti hetmana Bogdana Hmelnickega leta 1657, še zlasti Puškar-Barabaševega upora, do imenovanja hetmana Ivana Mazepe leta 1687.

Z obdobje ruine so značilni stalni spopadi, državljanska vojna in intervencije ukrajinskih sosedov. Ukrajinci za ruino pravijo: "Від Богдана до Івана не було гетьмана" (Od Bogdana do Ivana ni bilo hetmana), kar natančno opisuje kaotično dogajanje tistega časa.